GettyImages
Ocenjuje se, da so podjetja s sedežem v EU leta 2018 v odprtokodno programsko opremo vložila približno 1 milijardo EUR, kar je pozitivno vplivalo na evropsko gospodarstvo v višini od 65 do 95 milijard EUR.
Študija napoveduje, da bi 10-odstotno povečanje prispevkov za odprtokodno programsko opremo letno ustvarilo dodatnih 0,4 % do 0,6 % BDP ter več kot 600 dodatnih zagonskih podjetij na področju IKT v EU. Študije primerov kažejo, da bi lahko javni sektor z naročanjem odprtokodne programske opreme namesto lastniške programske opreme zmanjšal skupne stroške lastništva, preprečil vezanost na ponudnika in tako povečal svojo digitalno avtonomijo.
Študija vsebuje številna posebna priporočila javne politike, namenjena doseganju digitalno avtonomnega javnega sektorja, odprtih raziskav in inovacij, ki omogočajo evropsko rast, ter digitalizirane in notranje konkurenčne industrije. Dolgoročno se lahko ugotovitve študije uporabijo za okrepitev odprtokodne razsežnosti pri razvoju prihodnjih politik na področju programske in strojne opreme za industrijo EU.
Poleg tega ima Komisija od oktobra 2020 lastno strategijo za odprtokodno programsko opremo za obdobje 2020–2023, ki dodatno spodbuja in izkorišča preobrazbeni, inovativni in sodelovalni potencial odprtokodne programske opreme, da bi dosegla cilje krovne digitalne strategije Komisije in prispevala k programu za digitalno Evropo. V strategiji Komisije je poseben poudarek na izmenjavi in ponovni uporabi programskih rešitev, znanja in strokovnega znanja ter večji uporabi odprtokodnih virov v informacijskih tehnologijah in na drugih strateških področjih.